Sem Barbara iz Ljubljane. Moji starši sicer niso bili Ljubljančani, jaz pa sem prava žabarka.
Sem ekonomistka in delam kot računovodja. Za nekoga živ dolgčas, jaz pa rada delam s številkami.
Imam dve hčeri. Skozi njuno odraščanje sta me večkrat označili za  najbolj tečno mati na vsem svetu. Zdaj sta odrasli v krasni punci in se mi zdi, da sta nekoliko spremenili to mnenje. Veliko sem ju vlačila s šotorom, ali kako drugače, po Evropi in me veseli, da tudi sami radi potujeta. In se znajdeta tudi brez mame.
Sem tudi operativna prostovoljna gasilka. Priznam, da sem bila v preteklosti veliko bolj aktivna. No, leta pač naredijo svoje!
Grega, (moja boljša/slabša? polovica) je navdušen podvodni ribič. In kaj mi je preostalo drugega, kot da se še jaz podam v te vode, ali bolje pod vodo. Včasih tudi kaj zadanem, čeprav ima moja puška precej kratek domet.
Najraje potujem v družbi. Dokler sta hčerki še hodili z mano, samo se potepale skupaj z dvema družinama, poznamo se že desetletja. Včasih zorganiziram kakšno nekajdnevno potovanje za moje »babe«, z eno od njih sva prijateljici že 50 let. Na daljša potovanja pa greva z Gregom sama in imava se fajn.
Če se ne klatim okoli, doma rada kaj preberem. Pride tudi čas, ko se zvrnem pred TV, sploh če je treba navijat za naše športnike.
Zakaj ta blog? Enkrat mi je hči rekla, mami ti bi morala pisat blog o teh tvojih potovanjih.  Ideja se mi ni zdela uresničljiva. Prvič, ker nisem pisateljica in  drugič, ker nimam prav nobenega znanja o izdelavi spletnih strani. Pa mi ni dalo miru. V življenju sem se iz nič naučila marsikaj, pa se bom še to. In ja, bilo bi res fino imeti na enem mestu strnjene vse  moje popotniške podvige, kar nekaj se jih je nabralo. Če pa bo to tudi kdo bral, pa še toliko bolje.