Apulija
Dan 0
Let v Bari sva imela pozno popoldan in ko sva priletela, se je že temnilo. Poiskala sva poslovalnico rent-a-car, kjer sva imela rezerviran avto. Po vseh formalnostih sva se zapeljala do prenočišča Villa Pallante. Očarljiva vila, ki ponuja edinstveno kombinacijo udobja, elegance in tradicionalnega italijanskega šarma. Sprejela naju je starejša gospa, ki je govorila samo italijansko, tako da mi je moje (ne ravno vrhunsko) znanje italijanščine prišlo kar prav.
Odpravila sva se v mesto na večerjo in pristala v Osteria Vini e Cucina, menda najstarejši gostilni v Bariju. Domača gostilna brez menijev, šef je vsakemu gostu povedal, kaj lahko dobi. In to precej na glas: pasta, tomato… Še vedno se nasmejiva, ko se spomniva na to. Hrana je bila preprosta, a okusna.
Dan 1
Po zajtrku, ki so nama ga postregli v hotelu, sva se odpravila raziskat Bari. Glavno mesto regije Apulija je živahno pristaniško mesto na jugovzhodni obali Italije. Ponuja edinstveno mešanico zgodovinskega čara in sodobne energije. Staro mestno jedro, Bari Vecchia, pa očara s svojimi ozkimi uličicami. Najprej sva šla preverit ponudbo na ribjo tržnico. Potem pa sva si ogledala še stari del mesta in nakupila nekaj dobrot. Moram omenit sušen paradižnik, tako dobrega nisem jedla še do danes nikoli.
Odločila sva se, da preizkusiva najin najet Fiat500x in sva se odpeljala na ogled trullijev v Alberobello. Trulli je hiša, zgrajena iz kamna brez uporabe malte, ima značilno stožčasto streho in izvira iz 14. stoletja. Uvrščeni so na seznam Unescove svetovne dediščine zaradi svoje arhitekturne in zgodovinske vrednosti. Luštno se je sprehajat po uličicah med temi nenavadnimi hiškami.
Zapeljala sva s še v pokrajino Basilicata z namenom, da si ogledava Matero. Mesto je kompleks jamskih bivališč, vklesanih v starodavni kanjon reke Gravine. Jame, imenovane “Sassi di Matera” so bile naseljene že v prazgodovinskih časih pa vse so srede 20. stoletja, ko so prebivalce zaradi revščine, slabih sanitarnih pogojev in razširjenih boleznih evakuirali v sodobnejša stanovanja. Jamska bivališča pa so postala znana turistična destinacija. Sprehodila sva se med temi jamskimi bivališči, si jih nekaj ogledala in uživala v čudovitem razgledu na starodavne kamnite hiše, zlite z skalnatimi pobočji in na okoliške doline.
Vrnila sva se v Bari in si privoščila miren večer ob steklenici odličnega vina in drugih italijanskih dobrotah.
Dan 2
Odpravila sva se proti jugu.
Najprej sva se ustavila v Polignano a Mare, znan po svojih čudovitih belih hišah, ki se vzpenjajo ob pečinah in ponujajo dih jemajoče razglede na modro morje spodaj. Poleti je tu neznosna gneča, v začetku novembra pa je bilo prekrasno. Nadaljevala sva v Monopoli. Obšla sva zaliv poln modrih ribiških čolnov in vstopila skozi starodavno mestno obzidje , kjer sva raziskala vijugaste ulice med belimi domovi z zelenimi polkni. Res čudovito.
Odpeljala sva se dalje in se še nekajkrat ustavila ob čudoviti obali, tudi zaplavala sva v hladnem, a še ne premrzlem novembrskem morju.
Proti večeru sva prispela v Lecce, kjer sva imela prenočišče za naslednji dve noči.
Dan 3
Spala sva v B&B Haven, v bistvu je to stanovanje v bloku. Urejeno, čisto, le zajtrk je bil bolj klavrn, no italijanski pač. Kava in rogljič v bližnjem lokalu.
Odpravila sva se proti Otrantu, najprej pa sva si ogledala Laghetto Cave di Bauxite, pravijo mu tudi rdeče jezero, ker je zemlja okoli njega svetlo rdeče barve zaradi prisotnosti boksita. Potem sva si ogledala še Otranto. To je bilo pomembno pristanišče in trgovsko središče skozi stoletja. Ogledala sva si mesto in se povzpela na grad Aragonese, del obrambnega obzidja Otranta. Kasneje sva se zapeljala še do Baia dei Turchi, dolge plaže, kjer so pred več kot 500 leti pristali turški bojevniki med obleganjem mesta Otranto. Zapeljala sva se še do jezera Alimni, potem pa je začelo močno deževati, tako da si žal jezera nisva ogledala, kot bi si želela. Vrnila sva se v Lecce in si zvečer, ko je nehalo deževati, pogledala še nekaj tamkajšnjih znamenitosti.
Dan 4
Odpravila sva se najaz proti Bariju, vmes pa naredila še nekaj postankov ob prekrasni obali. Najprej sva si pogledala Torre Sant’Andrea, vasico poimenovano po starem stražnem stolpu iz 16. stoletja. Najbolj znana je po svojih spektakularnih apnenčastih pečinah in skalnatih formacijah, ki štrlijo iz kristalno čistega Jadranskega morja. Nadaljevala sva do Torre dell’Orso, vas je prav tako dobila ime po stražnem stolpu. Tudi tukaj se ne moreš nagledat čudovite pokrajine. Ustavila sva se še v Roca vecchia, malo pred tem pa sva si ogledala tudi Grotta della Poesia. To je naravni bazen, vklesan v apnenčasto obalo, ki jo obkroža kristalno čisto morje. Gre za eno izmed najlepših naravnih kopališč na svetu. Zadnje večje mesto, ki sva ga obiskala pa je bil Brindisi, glavno pristanišče za trgovino z Grčijo in Bližnjim vzhodom. Žal pa nisva imela dovolj časa za daljši ogled, saj je bil že čas, da se vrneva v Bari, oddava avto, ki nama je odlično služil, se vkrcava na letalo in odletiva proti domu.
Apulija je čudovita, sploh jeseni, ko ni preveč turistov. Poleti zna biti pa kar gneča pa tudi vročina.
