Andaluzija
To leto smo se punce odločile, da raziščemo Andaluzijo. Španija je vedno dobra izbira. V začetku junija 2022 smo se štiri podale na kratko potepanje.
Dan 0
Let iz Benetk do Malage je minil mirno in hitro. Po pristanku smo pri Smartrent prevzele avto in na pot. Naš cilj? Jerez de la Frontera, kjer nas je čakal udoben apartma. Vozile smo se po gričevnati, redko poseljeni pokrajini. Naš prvi postanek je bil lokal sredi ničesar, kjer smo mislile, da bomo uživale v sangriji, a smo bile hitro in po špansko podučene: tu se pije tinto de verano. Prav. Tinto de verano pomeni rdeče poletno vino, je brez sadja, a zelo dobro. In res je, nekaj besed španščine pride prav, pa čeprav zgolj za naročanje pijače!
Naslednja postaja Ronda. Malo mestece z razgledi, ki te popeljejo v drugo dimenzijo. Trije mostovi, ki bdijo nad reko Guadelevin, globoko nekje spodaj. Vsak s svojo zgodbo in čarom. Puente romano, Puente viejo in Puente nuevo, slednji se dviga kar 120 metrov nad kanjonom Tajo. In kako ne bi bili očarani nad mestom, ki je navdihnilo mojstra kot sta Ernest Hemingway in Orson Welles? Pogledale smo si še Plazo de toros de Ronda, z najstarejšim Bullringom v Španiji. Tu poteka enkrat letno bikoborba Corrida Goyesca. Malo smo se še sprehodile naokoli in se odpeljale dalje.
Čez slabe po ure smo se ustavile v Setenil de las bodegas. Senetil je ena izmed Pueblos blancos, belih vasi, ki jih je v tem delu Španije veliko. Vasica izgleda, kot da bi bila zraščena s skalami soteske, ki jo je oblikovala reka Trejo.
In smo prispele v Jerez de la Frontera. Našle apartma Los Corceles, ki nas je navdušil. Prostoren, okusno opremljen, na dobri lokaciji. Edino parkirati smo morale v parkirni hiši kakšnih 300m stran. Bil je že večer in odpravile smo se peš do centra mesta. V centru je ogromno lokalov, a še več je bilo ljudi, tako je bilo vse polno. Po dolgem postopanju od lokala do lokala smo končno uspele dobit mizo. Tile Španci so res nočne ptice.
Dan 1
Parking, kjer smo imele avto je bil v bližini tržnice, zato smo najprej zavile tja. Sprehodile smo se med številnimi stojnicami z ribami, morskimi sadeži, zelenjavo in sadjem , uživajoč v barvitih prizorih. Vse je izgledalo okusno, kupile smo nekaj sadja in se odpeljale proti Cádizu. Tam smo parkirale in peš v mesto.
Cádiz je očarljivo mesto. Leži na ozkem delu kopnega, obdanega z morjem. Na severnem delu, daleč v morju, leži Castillo de San Sebastian, poleg pa plaža La Caleta, kjer smo malo poležale, jaz tudi zaplavala v osvežilnem morju.
Sprehodile smo se po parku Genovés, ki je prava oaza miru in zelenja, z zanimivimi drevesi in številnimi fontanami.
Ko smo se sprehajale po starem mestnem jedru, smo naletele na zanimivo skupino nenavadno oblečenih fantov. Pa malo kasneje še na par podobnih. Sprva smo mislile, da gre za kakšno posebno priložnost, morda fantovščino ali rojstnodnevno zabavo. A ko smo srečevale vedno več podobnih skupin, smo ugotovile: Karneval! Zaradi covida je bil prestavljen iz februarja v junij, ravno ta vikend, ko smo bile tam. Srečno naključje! Skozi ulice so se zlivale maškare vseh vrst: posamezniki, družine, manjše in večje skupine, vsi oblečeni v izvirne in zabavne kostume. Ples, smeh in pesem so napolnili zrak, in tudi mi smo se prepustile tej čarobni atmosferi. Z vsako uro je bilo mesto bolj živahno, pisano in veselo, tako smo se zabavale cel dan in nam je bilo kar žal, ko smo se morale odpravit.
Dan 2
Iz Jereza smo se odpravile nazaj proti vzhodu.
Ob poti smo si ogledale peščene sipine Duna de Bolonia. Sipine ležijo ob atlantski obali, kjer vetrovi s plaže odnašajo pesek in ga kopičijo v visoke sipine. Vrh teh peščenih gmot doseže kar 30 metrov, a hoja po njih je bila prava preizkušnja, saj s peskom pri vsakem koraku zdrsneš nekoliko nazaj. Vročina je bila nepopustljiva, zato smo se kmalu odločile, da je dovolj in nadaljevale pot.
Nekoliko naprej smo se ustavile v lokalu El tropezón desde 1984 na kavo in churrose. Seveda jih niso imeli, ponudili so nam nekaj drugega. Tako smo zaradi (pre)majhnega znanja španščine dobile na mizo popečen kruh, zraven pa maslo in marmelado. No, pojedle smo vse.
Nadaljevale smo pot proti Mirador del Estrecho, kjer smo se občudovale razgled na morje in Afriko, nato pa smo se zapeljale do Gibraltarja. Parkirale smo pri vzpenjači in se z njo zapeljale na vrh. Tam so nas pričakale ne ravno prijazne opice. Sprehodile smo se po vrhu do Skywalka in nazaj, se naužile razgledov, se osvežile z eno pijačo in se mimo agresivnih kosmatincev nekako izmuznile nazaj do vzpenjače.
Nadaljevale smo proti Torroxu, kjer smo imele rezerviran apartma. Vožnja se je vlekla še več kot dve uri in končno smo prispele. Lastnik nam je prinesel ključe. Torrox je turistično naselje vzdolž obale, ki pa je bilo v začetku junija kar precej prazno. Apartma je bil lep, in tik ob plaži Peñoncillo, z balkona smo imele krasen razgled. Lastnik nam je priporočil restavracijo poleg apartmaja, tako da smo šle kar tja na večerjo. Paelle, ki smo si jo zaželele, ni bilo. Naročit je je potrebno en dan prej in tudi jo, za čez dva dni. Odločile smo se za morsko/zelenjavno večerjo, vse je bilo zelo okusno. Začelo je pihat, tako da smo se kmalu vrnile v apartma.
Dan 3
Po zajtrku z razgledom, smo se odpravile v Granado.
Granada, ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada, nosi v sebi bogato zgodovino. Med 13. in 15. stoletjem je bila glavno mesto Granadskega emirata, zadnje muslimanske države na iberijskem polotoku. Še danes lahko na vsakem koraku začutimo pridih arabske kulture, ki je pustila svoj pečat v mestu. Glavna znamenitost Granade pa je Alhambra, kompleks palač in trdnjave, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov islamske arhitekture. Gradnja se je začela že v 13. stoletju, skozi stoletja je preživela različne vladarje, dokler ni ob koncu 15. stoletja postala kraljevska palača kralja Ferdinanda. Po obdobju propadanja in uničenju, ki ga je povzročila Napoleonova vojska, je bila Alhambra v 19. stoletju obnovljena. Danes je ena glavnih turističnih znamenitosti v Španiji in je vpisana tudi v Unescovo svetovno dediščino.
Sprehodile smo se skozi paviljone, občudovale vrtove, opazovale ribnike in očarane smo bile nad palačami s prekrasnimi štukaturami in mozaiki. Vse je skrbno urejeno, celoten kompleks pa je izjemno velik. Sredi našega raziskovanja smo si privoščile kratek oddih v senci ob osvežujoči pijači in prigrizku, da smo nabrale novih moči za nadaljnje odkrivanje.
V planu smo imele skok v morje, ko se vrnemo do apartmaja, a se je ogled Alhambre nekoliko zavlekel. Dan smo zaključile s prijetnim klepetom ob kozarčku v našem apartmaju.
Dan 4
Zjutraj smo se odpravile v Nerjo. Sprehodile smo se skozi mestece, sledile promenadi, ki nas je pripeljala do Balcón de Europa. Tako je to razgledno točko poimenoval kralj Alfonz XII, čigar kip je postavljen na tem mestu.
Po kavi smo se odpeljale v Malago, najjužnejše mesto v Evropi. Tu je bil rojen Pablo Picasso, zato smo obiskale Picassov muzej. Ogledale smo si stolnico, trdnjavo Alcazaba, in zelo živahno središče mesta, kjer smo posedele ob pijači in opazovanju mimoidočih.
Popoldan smo se vrnile do apartmaja. Preoblekle smo se v kopalke in že skoraj zakorakale v morje. Plan osvežitve pa so nam žal preprečile meduze. V vodi jih je bilo toliko, da smo komaj uspele namočit noge. Torej kopanja ni bilo, smo se pa najedle odlične paelle, ki so nam jo pripravili v restavraciji.
Dan 5
Let nazaj smo imele že ob 8h zjutraj, zato smo odrinile proti Malagi zelo zgodaj, še po temi. Vrnile smo avto in odšle na letališče. Na parkirišču v Benetkah nas je čakal avto, ki se je odločil, da nam bo popestril dan in ni hotel vžgati. Po iskanju mehanika, številnih klicih in potrpežljivem čakanju je končno prišel serviser, ki je že na pogled dajal bolj malo upanja. Po kar nekaj časa mu je le uspelo najti akumulator in ga zagnati. Vse se je dobro končalo in odpeljale smo se domov.
Čez kakšen dober mesec sem dobila na dom dve zajetni kuverti. 2 kazni za prehitro vožnjo, obe z avtocest. Vsaka šola nekaj stane, no ta res ni bila poceni.
Andaluzija je lepa in zanimiva, teh nekaj dni je bilo nepozabnih.