Srbija
Padel je predlog za roadtrip po Srbiji z zaključkom ob jadranski obali.
Natuhtala sem okviren plan potovanja in tako smo se sredi junija odpravili na pot trije pari s tremi kombiji.
Dan 1
Dan 2
Dan 3
Dan 4
Dan se je začel lagodno in počasi. V miru smo popili kavo in pojedli zajtrk. Ura je bila že krepko čez deset, ko smo končno štartali. Ustavili smo se spet v Donjem Milanovcu, na burek in par stvari iz trgovine. Vozili smo naprej skozi Đerdap, ob Donavi, zelo lepo. Ob pol enih smo imeli rezervirano vožnjo z ladjico. Ker smo imeli še nekaj časa, smo se najprej zapeljali do razgledišča, od koder se lepo vidi tisti velik kamnit obraz, vklesan v skalo na romunski strani, Decebal, slaven dačanski vladar. Ko smo se peš spustili do Donave in našega čolna, tam ni bilo nikogar, razen enega shujšanega psa. Kmalu se je pripeljal naš kapitan v spremstvu sina in še enega psa. Izvedeli smo, da moramo počakati še pet potnikov iz neke agencije. Ko so končno prispeli, smo se le odpeljali. Vožnja s čolnom je bila res luštna! Trajala je uro in pol, malo gor, pa malo dol po Donavi. Imeli smo vodiča, ki je povedal veliko o Donavi, o krajih, kjer smo pluli, o Decebalu, ki smo si ga ogledali še iz “vodne” perspektive in o Trajanovi tabli (Tabula Traiana). Cesar Trajan jo je dal vklesati okoli leta 100 n. št. kot spomin na zaključek gradnje zahtevne rimske vojaške ceste skozi sotesko. Ko so v 60. letih prejšnjega stoletja gradili hidroelektrarno Đerdap I, bi tabla zaradi dviga gladine Donave za vedno končala pod vodo. V izjemnem gradbenem podvigu so med letoma 1967 in 1969 celotno skalo s tablo (težko kar 300 ton) natančno izrezali in jo dvignili za 21,5 metra višje, kjer stoji še danes in je vidna le iz vode.
Po rečni avanturi smo se odpravili do Titovega spominskega obeležja nad hidroelektrarno Đerdap, od koder se je lepo videla celotna elektrarna pod nami. Zapeljali smo se v Tekijo, majhen kraj, kjer smo se ustavili na pijači v restavraciji Joca. Tam so nam ponudili degustacijsko ploščo z njihovimi ribjimi paštetami, pečenim sirom in marinirano ribo deveriko. Vse je bilo zelo dobro. Pot smo nato nadaljevali proti Kladovu, a smo se vmes ustavili še v trdnjavi Fetislam. Zgradili so jo leta 1524 osmanski Turki po ukazu slavnega sultana Sulejmana Veličastnega. Predana je bila Srbom skupaj s še šestimi drugimi trdnjavami, med njimi že omenjeni Golubac. Trdnjava sicer ni velika, je pa lepo urejena in imajo zanimivo prizorišče ob Donavi za razne prireditve. Malo smo se v senci ohladili s sladoledom in hladno pijačo, nato pa nas je čakala le še tri minute dolga vožnja do samega mesta Kladovo, ki velja za eno najbolj sončnih mest v Srbiji. Pred izgradnjo hidroelektrarne je bilo mesto svetovno znano po vrhunskem kaviarju iz donavskih jesetrov (morun), ki so ga izvažali celo na ruski carski dvor in v elitne restavracije v New Yorku in Parizu.
Parkirali smo kombije in se sprehodili do njihove mestne plaže, kjer so se ljudje dejansko kopali. Zavili smo v restavracijo Terasa tik ob plaži in se pošteno najedli, nakar smo se odpeljali v naš naslednji kamp Rankine kolibe. Kamp je lociran na travniku sredi naselja Kladušnica in ni ravno velik, tako da smo s tremi vozili zasedli kar velik del prostora. Je bilo pa urejeno in imeli smo vse, kar smo potrebovali. Lastnica nam je pokazala tudi zelenjavni vrt, kjer si gostje kampa lahko postrežejo s svežo zelenjavo.
Dan 5
Dan 6
Dan 7
Dan 8
Jutro se je začelo v Novem Pazarju, od koder smo precej hitro pobegnili. Privoščili smo si le hiter zajtrk in kavo z bencinske črpalke, nato pa pot takoj nadaljevali proti Sjenici,. Ta
velja za uradno najhladnejše naseljeno mesto v Srbiji in na celotnem Balkanu. Zaradi svoje lege na Sjeniško-Pešterski planoti, na več kot 1000 metrih nadmorske višine, so zime tukaj ekstremne. Leta 1954 so tu izmerili rekordnih –38,4 °C. Tu smo naredili krajši postanek za osvežitev. Iz Sjenice nas je pot vodila po čudovitih, razgibanih hribih do izhodiščne točke za plovbo s čolni po reki Uvac. Ta je najbolj znana po svojih neverjetnih meandrih. V apnenčaste skale je vrezala globoke ovinke, ki se zvijajo pod kotom skoraj 180 stopinj in iz zraka izgledajo kot velikanski naravni labirint. Kanjon Uvca je tudi naravni rezervat in dom beloglavega jastreba (beloglavi sup). Ta mogočni jastreb z razponom kril do 3 metre je bil v 90. letih tik pred izumrtjem, danes pa je zaradi uspešne zaščite tu drugo največje kolonije teh ptic v Evropi.
Za vožnjo smo bili zmenjeni ob 11.30, in ker je kazalo, da bomo prispeli ravno kakšno minuto ali dve čez pol, smo proti koncu precej hiteli. Ko smo končno pridrveli tja, smo ugotovili, da je bila naglica povsem odveč. Našega voznika namreč sploh še ni bilo, tako da smo ga na koncu sami čakali še kakšnih 20 minut. Medtem pa opazovali jastrebe ki so krožili nad nami. Naš kapitan je končno prispel in začela se je čudovita vožnja s čolnom po Uvcu.
Dan 9
Dan 10
Dan 11
Dnevi 12-15
Lahko rečem, da je bilo to potovanje nepozabno. Srbija nas je očarala s svojo divjo naravo, kulinariko in tisto pristno, toplo gostoljubnostjo domačinov.
Seveda pa ključno vlogo pri takih potovanjih igrajo sopotniki. Super smo se imeli. Tudi ko koga kaj ni zanimalo ali se mu kaj ni dalo, ko smo zgrešili kakšno pot ali česa nismo našli, ni bilo nobene slabe volje. Tako da, hvala vam za super družbo, edino spat ste pa res zgodaj hodili 😂😂😂!






























































































