Tajska
Lani sva bila zelo navdušena nad podvodnim svetom na Maldivih. Ko sva se letos odločala med Tajsko in Namibijo, je odločilo morje. Torej Tajska.
Odpravila sva se junija, na Tajskem je to deževno obdobje. Je pa menda manj turistov in ceneje. No, dež ni bil neka ovira, saj je deževalo večinoma ponoči, turistov pa polno povsod, tako da si ne predstavljam, kako je to v top sezoni.
Letela sva s Qatarjem iz Zagreba najprej dobrih 5 ur v Doho in potem še 7 ur v Bangkok. Prispela sva okoli 13h po lokalnem času. Na letališču sva si uredila sim kartice in zamenjala nekaj denarja. Če menjate denar na letališču, je spodaj boljši kurz kot v zgornjem nadstropju. S sabo sva vzela dolarje, menjajo sicer tudi eure, a je menjava precej slabša.
Dan 0
S taksijem sva se odpeljala do hotela Green teak house. Lastnica je zelo prijazna in ustrežljiva gospa. S pomočjo zemljevida nama je razložila kam in kako. Za prvi dan sva se peš podala na raziskovanje okolice. Žal so bili že vsi templji, ki jih na tem območju kar mrgoli že zaprti, tako da sva samo malo pokukala skozi ograje. Vse je zelo čisto in v zlatu. Vsepovsod so tudi slike kralja, ki je na Tajskem zelo čaščen.
Prišla sva do kitajske četrti, ki je raj za street food ljubitelje. Toliko je bilo vsega, da se nisva mogla odločit kam bi šla jest in sva mečkala toliko časa, da je začelo deževati, no ni deževalo, voda se je dobesedno zlivala iz neba. Nekaj časa sva vedrila, potem pa sva le šla iskat kakšen lokal pod streho. No to ni bila lahka naloga, saj je bilo vse polno. Na koncu sva našla nek nadstrešek, pod katerega so nama iz sosednjega lokala postavili mizo in dva stola. Hrana je bila okusna in poceni. Počasi je nehalo deževat in sva se odpravila nazaj proti hotelu. Komaj sva čakala, da se zvrneva v klimatizirano sobo in se naspiva. Zunaj je namreč nekje 30C in visoka vlaga, problem pa je, ker se tudi ponoči ne shladi, mogoče za kakšni 2 stopinji. No, celo noč sem se zbujala od vročine, klima je namreč crknila.
Dan 1
Zjutraj sva morala zgodaj oditi, ker sva šla na ogled plavajočih tržnic. Gospa v hotelu nama je pripravila okusen zajtrk za s sabo. Te tržnice so kakšno uro in pol vožnje iz Bangkoka. Z javnim prevozom je pot še precej daljša, zato sva vzela vodeno turo. Najprej smo obiskali Mae Klong railway market, kjer sva doživela pravo akcijo ob prihodu vlaka. V nekaj sekundah so trgovci pospravili svoje stojnice s tirov, preden je vlak pripeljal, nato pa vse znova razgrnili, ko je odpeljal. Res je bilo fascinantno gledati, kako hitro delujejo! Seveda pa je treba poudariti, da vlak pelje zelo počasi. Na tej tržnici lahko najdeš vse, od začimb do sadja, zelenjave in mesa, celo kurje kremplje!
Ogledala sva si še plavajočo tržnico, Damnoen Saudak floating market. Najprej sva se sprehodila po kopnem delu, potem pa se še s čolnom zapeljala po kanalih, kjer lahko nakupuješ iz čolna, bodisi na stojnicah, ki so postavljene ob rob kanalov, bodisi od prodajalcev v čolnih.
Privoščila sva si sladoled v kokosu, odličen! Malo sva še pohajkovala po tržnici, potem pa smo se vrnili v Bangkok.
Odpravila sva se na Food market Sukhumvit Soi, no na tržnici prodajalo tudi obuvala, oblačila in vse ostalo, ogromen del pa je namenjen hrani. Naročiš kar ti ustreza, se usedeš in ti prinesejo sveže pripravljeno. Ne maram zelo pekoče hrane, zato je bil moj maksimum »just a little spicy«. Tudi če si naročil nepekočo hrano, je vsaj malo pogrelo po ustih. Sicer pa je bil izbor bogat, ribe, raki, vse sorte mesa, zelenjavne jedi, vsak si lahko najde nekaj zase.
Po večerji sva si šla ogledat v Golden Dome predstavo ladyboysov. So zelo lepe tele »punce«. Ko so takole zrihtane za marsikatero ne bi pogruntal, da ni ženska.
Tačas so v hotelski sobi popravili klimo. Gospa nama je naročila taksi za ob 9h naslednje jutro do letališča.
Dan 2
Prespala sva budilko in se prebudila v popolno paniko le 15 minut pred deveto uro! Kufre sva zmetala skupaj in z divjim pospeškom odbrzela na vrt. Zajtrk naju je že čakal na mizi, taksi pa pred vrati. Na hitro sva pojedla, spila odličen čaj, sem ga še uspela slikat, da ga kasneje kje kupim za domov. Pravi čas sva prišla na letališče in se vkrcala v letalo za Chiang Rai. Okrog 13h sva pristala in se s taksijem odpeljala do Baan Baramee House, kjer sva spala naslednji dve noči.
Potem ko sva malo raziskovala okolico, sva se odločila obiskati Chiang Rai Night Bazaar za večerjo – in ni nama bilo žal! Tržnica je bila precej blizu najinega hotela, pravzaprav je celo mestece zelo majhno, tako da sva lahko šla povsod peš.
Dan 3
Zjutraj sva vstala kar zgodaj, čakal naju je celodnevni izlet. Ko sva prišla na zajtrk ni bilo nikjer nikogar. Nekako sva potem našla eno gospodično, ki je očitno zaspala in nama nekaj na hitro zmetala skupaj za zajtrk.
Pobrali so naju pred hotelom. Prva postaja je bil Wat Rong Suea Ten ali modri tempelj. Tempelj je precej nov, dokončan 2016, zgrajen v precej nekonvencionalnem slogu, bogato okrašen in zelo moder. Pogledali smo si freske, ki upodabljajo Budovo življenje in sliko Bude treh svetov 6,5x5m veliko.
Naslednji postanek smo imeli v Wat Rong Khun ali beli tempelj. Res osupljivo. Značilna bela zunanjost templja je okrašena z zapletenimi rezbarijami in steklenimi ogledali. V notranjost templja vstopiš čez most, ki simbolizira prehod iz sveta trpljenja v svet razsvetljenja. V templju so namesto fresk Bude naslikani sodobni prizori, kot je npr. letalo, ki razbija stolpa dvojčka, pa Keanu Reeves kot Neo iz Matrice, Elvis, Hello Kitty, Superman, in mnogo drugih. To naj bi ponazarjalo vpliv, ki ga imamo ljudje na zemljo. Okolico templja krasijo skulpture okostij, demonov in drugih fantastičnih bitij, celo WC je izrezljan in okrašen v zlatu! Po ogledu in izčrpni razlagi vodiča, smo se spet zbasali v klimatiziran kombi, kjer smo se nekoliko ohladili.
Zapeljali smo se do Baan Dam muzeja ali Črne hiše. To je sklop več kor 25 lesenih stavb s precej temačno umetnostjo. Ogledali smo si slike, ki večinoma ponazarjajo negativne človeške lastnosti. Zelo drugače od vseh templjev, ki smo jih obiskali. Nekako se nama v tisti vročini res ni dalo pregledati prav vseh tistih hiš. Raje sva se posladkala z mini ananasi, velikimi kot kakšna figa, a zelo okusnimi.
Zapeljali smo se do lokalnega »kmečkega« turizma, kjer so poskrbeli za naše kosilo, poklepetali s sopotniki (španci, italijani in ena izraelska punca) in se odpravili dalje.
Sledil je obisk pri plemenu Long Neck Karen. Posebnost tega plemena so obroči, ki jih ženske nosijo na vratu, začne se pri deklicah in z leti se ti obroči dodajajo, posledica so dolgi vratovi. Ko so še živeli v džungli, je bil to način, kako se obraniti pred napadi tigrov, saj le ti žrtev zgrabijo za vrat. Pleme ni avtohtono tajsko, prebežali so iz Mnjanmara. Veliko mladih deklet se je odločilo, da obročev okoli vratu več ne bo nosilo. Druge pa skozi te obroče čutijo pripadnost in identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovo kulturo, dediščino in družino. Veseli so turistov, to je namreč njihov glavni vir zaslužka, saj si kot begunci težko najdejo zaposlitev. Zelo so prijazni in mirni.
Potem pa naprej do zlatega trikotnika.
Golden Triangle je območje stičišča Laosa, Mjanmara in Tajske in sotočje rek Ruak in Mekong. Je največje območje za proizvodnjo opija na svetu. Do 21. stoletja je večina svetovnega heroina prišla od tu. V zadnjem času pa je v Mjanmaru največje območje proizvodnje metamfetamina.
Povzpeli smo se na razgledno točko, kjer je razgled na vse tri države in združitev obeh rek. Se sprehodili do meje z Mjanmarjem in do ogromnega kipa sedečega Bude v čolnu in obiskali hišo opija.
Dan je bil res dolg in vroč. Med vrnitvijo smo se ustavili še pri nasadih čaja Choui Fong, nakupili nekaj čaja in se posladkali z izvrstnimi sladicami iz čaja.
Ko smo se vrnili v Chiang Rai je bilo že kar pozno. Vseeno sva skočila še na Night Bazaar na prigrizek.
Dan 4
Po zajtrku sva se odpravila peš do glavne avtobusne postaje. Čakala sva avtobus do Chiang Maia in glede na buse, ki so stali na postaji sva pričakovala nekaj precej razsutega in temu primerno vožnjo. Pristala sva na kar luksuznem busu, z udobnimi sedeži, ki so se spremenili v ležalnike, in celo s priloženimi prigrizki, vodo ter WCjem! Štiriurna vožnja je bila udobna in hitro je minila. Do hotela sva vzela taxi. Na Tajskem je za naročanje taxijev najboljša aplikacija Grab. Prebivala sva v Buri Gallery House, kamor sva prispela okrog 17h. Po hitrem razpakiranju sva se odpravila raziskovat okolico. Na vsakem koraku je bilo kaj zanimivega – lokali, masažni saloni, in seveda, templji. Menda jih je v Chiang Maiu 117, zato tudi srečaš veliko menihov, ki jih do tukaj nisva opazila. Mesto je kar veliko, zato sva se na bližji food market zapeljala s taxijem. Ulične hrane je ogromno, štanti po ulicah, parkih, tržnicah, lačen tu res ne moreš biti. Vse za prste polizat in poceni. Za vrnitev v hotel sva izbrala tuktuk. Treba je bilo nekoliko barantat za ceno. Peljal naju je mladenič, ki je želel pokazati svoje dirkaške sposobnosti, precej adrenalinsko je bilo vse skupaj.
Dan 5
V hotelu so nama priporočili masažni salon v bližini, kamor sva se šla zmenit za popoldanski termin.
Potem najprej do Wat Suan Dok, tempelj je iz leta 1370, seveda skozi leta večkrat porušen in obnovljen. Že od daleč opaziš 48 m visoko zlato zvonasto pagodo (chedi), ki se dviga nad desetinami belih chedijev, v katerih je shranjen pepel članov kraljeve družine.
V glavni dvorani je ravno potekal obred meditacij, petja in darovanja. Obiskovalci so dobrodošli, zato sva se sezula, vzela blazini in prisedla. Okolje, mrmrajoče petje in vzdušje te prevzamejo in začutiš nekakšen notranji mir in sproščenost. Ogledala sva si še nekaj chedijev, stoječega, sedečega in ležečega Budo, no jaz ne vseh, ženske ponekod nimajo vstopa. Na tem območju je tudi budistična univerza Mahachulalongkorn, kamor se lahko naročiš na pogovor z menihom ali na tečaj meditacije. To me je zelo mikalo, a je najkrajši možen tečaj 1 teden. Morda kdaj drugič.
Počasi sva se odpravila na masažo. Salon je bil en lepših, kar sem jih videla na Tajskem, naročila sva 90 min masaže celega telesa. In plačala 8€/osebo. Najprej sva se preoblekla v njihova oblačila, potem pa je sledilo uživanje ob vrhunski masaži. Oba sproščena sva se odpravila na kosilo kar v restavracijo najinega hotela.
Želela sva si ogledat še Wat Phra That Doi Suthep, ker pa je kar daleč iz mesta, sva se priključila manjši skupini z vodenim ogledom. Najprej smo se ustavili v Wat Umong , v prevodu bi to pomenilo “predorski” tempelj. Do templja res hodiš skozi predore, stare več kot 700 let z ponekod še vidnimi freskami. Potem pa še zadnji tempelj Wat Phra That Doi Suthep, zelo impresiven in en najbolj svetih templjev na Tajskem. Do samega templja vodi 306 stopnic, ki jih obdajajo mitska morske kače (naga). Najprej prideš na teraso, posejano z manjšimi svetišči, vrtovi in drevesi. Potem vstopiš na notranje dvorišče, na sredini tega je bleščeč in zlat chedi, kjer je shranjena kost Bude, ki naj bi jo na to mesto prinesel beli slon. Na poti okrog chedija je nešteto kipov Bud v vseh pozah in materialih.
In razgled na mesto je res krasen.
Toliko o templjih in budizmu. Od tu daje pa nekoliko drugačna doživetja.
Dan 6
Ta dan sva preživela v zavetišču slonov.
V hotelu so nama pripravili zajtrk za na pot in ob 6h so naju pobrali pred hotelom. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v zavetišče. Tukaj skrbijo za slone, ki so jih rešili verig in prisilnega dela. Najprej so nam oskrbniki povedali nekaj podatkov o slonih, njihovi prehrani, navadah, kaj počnejo v zavetišču in kako skrbijo za njih. Potem smo bili opremljeni s posebnimi ponči in pripravljeni na prvi stik s temi prekrasnimi živalmi. Šli smo jih nahranit z bananami. Najprej smo jim banane dajali bolj od daleč, da so jih prijeli z rilcem. Kasneje smo se nekoliko opogumili in stopili bližje. Slonu si rekel “bonbon” in je dvignil rilec, odprl usta in banano si mu položil direkt na jezik. Pustili so se božati in bili kar miroljubni. Tam je bil tudi mladič, majhen ljubek slonček, ki je kar naprej letal naokoli, ker se je želel igrati. Oskrbniki so nas posvarili, da je zaradi njegove teže to kar nevarno.
Oskrbnikom smo pomagali pripraviti sladkorni trs in ga odnesti do slonov. Slone so potem odpeljali do nekakšnega blatnega jezera. Preoblekli smo se v kopalke in še mi v blato. Sloni so poležavali v kopeli, mi pa smo jih zdrgnili. To se je kmalu sprevrglo v vsesplošno obmetavanje z blatom. Potem je bilo treba najprej sprati slone, dobili smo nekakšne sklede, s katerimi smo jih polivali z vodo. Ko so slone odpeljali, pa smo se na podoben način sprali tudi med sabo. Voda je bila hladna in po moje je bil to edini dan na Tajskem, ko mi ni bilo vroče. Potem smo se do konca očedili pod tuši, medtem so nam pripravili kosilo.
Ko smo se najedli, smo pomagali pripravit še vitaminske krogle za slone. Te krogle so narejene iz raznih vitaminov, riža, riževih luščin, banan, tamarinde, soli in verjetno še česa. To zmešajo v nekakšno testo in oblikujejo krogle. Sloni obožujejo te poslastice in so postali zelo neučakani, ko so videli, kaj jim nesemo.
Kmalu se je obisk končal in odpravili smo se proti “domu”. Dan, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Dan 7
Iz severa sva se podala na jug na morje. Iz Chiang Maia sva letela na Koh Samui.
Sobo sva imela v hotelu Crystal bay beach resort, tik ob morju. Po potikanju po severnem delu Tajske sva komaj čakala, da se vrževa v osvežilno morje. Tako sva kmalu po prihodu smuknila v kopalke, pograbila maski in plavutke in pohitela na plažo, ki je izgledala krasno; sonce, palme, morje… Kaj hitro je sledil šok. Morje je bilo vroče kot lonec juhe, vidljivost pod vodo pa nična. Nisva se mogla odločit, ali je bolj vroče v vodi ali na kopnem. Torej sva se šla hladit v senco z mrzlo pijačo. Proti večeru sva se odpravila proti mestecu Lamai. Na poti sva ustavila songthaew – tisti pick-up kamionček s klopmi zadaj. Ustaviš ga kjerkoli ob cesti, poveš, kam bi šel, se zmeniš za ceno in te odpelje. Raziskala sva nočno tržnico, se nekoliko zasedela v simpatičnem lokalu ob koktajlu in odličnim prepevanjem nekega angleškega umetnika.
Ko sva se odpravljala nazaj sva šla mimo prizorišča za tajski boks – Muay Thai in sva se odločila, da si ogledava še to. Borbe so bile zanimive, s posebnim ritualom na začetku.
Dan 8
Dan za počitek.
Dan je minil v uživanju, plaža, toplo morje, poležavanje.. Zvečer sva se sprehodila do bližnje restavracije na večerjo. Je kar pasal en tak lenoben dan.
Dan 9
S katamaranom sva se odpeljala na Koh Tao, vožnja se je vlekla, spodaj nisva dobila sedeža, zato sva obtičala na vrhu, na živem soncu in prispela sva dodobra skuhana. Zato sva po izkrcanju najprej zavila na mrzlo pivo. Taksi naju je odpeljal do Taatoh Seaview Resort, kjer sva imela sobo, v bisvtu nekakšen bungalov. Do najinega si se spustil po ogromno stopnicah. Če sva hotela na plažo, pa pol poti nazaj navzgor, pa po drugih stopnicah spet dol. V tisti vročini to res ni bilo najbolj prijetno.
Najprej sva testirala morje, voda je bila krasna in tudi ne pretopla. Presnorkljala sva cel zaliv. Čudovito, zanimive ribe, naletela sva tudi na želvo, predvsem pa so tu prekrasne korale vseh možnih barv in oblik. Kar nekaj časa sva si ogledovala ta čudovit podvodni svet.
Kasneje sva se odpravila do izposojevalnice skuterjev in si enega izposodila. Za 3 dni sva plačala celih 20$. Odpeljala sva se do Sairee beach, kjer je zelo živahno nočno življenje. Vožnja je bila sprva nekoliko kaotična, saj na Tajskem vozijo po levi. A sva se kar hitro znašla. Nekaj sva pojedla in se vrnila v najin bungalov. Ko sva se v miru razgledala, sva ugotovila, da je res zanemarjen in propadajoč. Med deskami so zevale široke špranje, vhodna vrata so bila razmajana in vsakič, ko si zaprl vrata je steklo skoraj padlo ven. Kopalnica je bila brez strehe. Ker je bilo že pozno nisva imela kaj, spokala sva se v posteljo in zaspala.
Dan 10
Zajtrk je bil pri recepciji – to je pomenilo samo eno stvar: spopad z neskončnimi stopnicami! Po zajtrku, ki ni bil bog ve kaj, sem se odpravila do recepcije, da uredim zadeve glede najinega bungalova. Po malo pregovarjanja so nama ponudili drug bungalov – samo nekaj korakov stran od prejšnjega. A neprimerno lepši in urejen. Sobe brez razpok, kopalnica velika in (hvala bogu!) pokrita. Najboljše pa je bilo, da sva imela teraso z direktnim dostopom do plaže. Brez obotavljanja sva privolila v menjavo. Preselila sva se hitro in z veseljem. Ne dolgo po tem so najin “bivši” bungalov okupirali delavci in par dni kasneje, ko sva odhajala, so še vedno obnavljali zadevo.
No kakorkoli, imela sva skuter in sva začela raziskovat otok. Res ni prav velik, je pa veliko klancev, a najin motorček je zmogel vse izzive. Šnorkljala sva na plaži Aow Luek. V zalivu je simpatičen bar na plaži, sama plaža je precej zanemarjena, bilo pa je na razpolago nekaj senčnikov in stolov. Morje pa je prekrasno. Še večerja in dan se je počasi končal.
Dan 11
Ta dan sva preživela podobno kot prejšnjega. Raziskovanje otoka.
V Tanote bay sva se zadržala nekoliko dlje in si ogledala tudi tukaj čudovit podvodni svet. Oba sva namreč navdušena šnorklarja, zato sva v vodi tudi uro ali več, na morje ne greva nikoli brez plavutk in maske. V današnjem času pa je obvezna tudi zaščita pred soncem, vsaj majica z dolgimi rokavi, ki ne prepušča UV žarkov. Če ne bi imela tega, bi bila čisto scvrta.
Zvečer sva se spet odpravila na Sairee beach nekaj pojest. Po desetih dneh raznorazne tajske hrane, ki je sicer res okusna, mi je za spremembo res teknil hamburger. Na plaži so imeli cel šov metalci/požiralci ognja, pa sva še tam nekoliko posedela in dan se je končeval.
Dan 12
Malo sva se še vozila po otoku, potem pa sva morala vrnit skuter. Popoldan sva si privoščila še zadnje podvodno raziskovanje v najinem domačem zalivu in se nato sprehodila do bližnjega lokala na zgodnjo večerjo. Potem pa je sledilo pakiranje in priprave na odhod naslednji dan.
Dan 13
Najin čas na Koh Tao se je iztekel. V hotelu so nama organizirali prevoz do porta, od koder sva s katamaranom odplula nazaj na celino. Iz Chumphona sva imela pozno zvečer nočni vlak v Bangkok. Najela sva sobo za en dan (za 9€) , da sva shranila prtljago, medtem ko sva jo peš mahnila po mestu. To je bolj majhen kraj, malo sva se potikala po trgovinicah in se znašla na nekem praznovanju, bilo je polno otrok, pa stojnice s hrano in pijačo. Kasneje sva se vrnila v sobo, kjer sva se lahko še stuširala, preden sva se s taksijem odpeljala na železniško postajo.
Vlak je imel kar konkretno zamudo, skoraj sva se že odpeljala z napačnim. Končno je prišel pravi. Najina spalna kabina je bila povsem zadovoljiva, postelji sta bili udobni, in ob zvoku vozečega vlaka sva hitro zaspala.
Dan 14
Zjutraj naju je zbudil sprevodnik, ki nama je prinesel zajtrk. Kmalu zatem smo prispeli v Bangkok.
Najprej sva se odpravila na letališče, kjer sva shranila kufre v prtljažnih v omaricah. Ker sva imela še kar veliko časa do odhoda, sva se odpravila na Chatuchak market, kjer sva malo pokukala po stojnicah in nakupila še nekaj spominkov in daril. Ta tržnica je res ogromna, med vsemi prehodi kar izgubiš orientacijo. Nekako sva prišla na del, kjer prodajajo živali, od rib do psov. Uboge živali, natlačene, na vročem soncu, ribe v plastičnih vrečkah na soncu. Kar nekaj sva jih videla nepremičnih, po mojem mnenju so žalostno preminule. Ob pogledu na to sva se kar hitro premaknila naprej.
Začelo je deževati in bil je čas, da se vrneva na letališče. Vzela sva tuk tuk, ki naju je odpeljal tja.
Let do Dohe in naprej do Zagreba, kamor sva prispela naslednji dan, je potekal brez posebnosti, se je pa kar vlekel.
Iz Zagreba do doma sva šla z Goopti in tako se je končala najina tajska dogodivščina.
