Istanbul
Med prvomajskimi počitnicami smo se odločili, da si ogledamo Istanbul. Klasična zasedba, 5 odraslih in 5 otrok, pravzaprav že najstnikov.
Letalske karte so bile kar ugodne, pa smo šli.
Dan 0
Leteli smi iz Brnika do Beograda. Tam se je nekoliko zakompliciralo, ker so bile neke težave s pristajalnimi pistami v Istanbulu in smo odleteli naprej z več kot dvema urama zamude. Potem pa pred pristankom spet komplikacije. Krožili smo nad Bosporjem 40 min, nič kaj prijeten občutek, ko letiš v koloni letal, ki čakajo na pristanek. Končno nam je uspelo in s taksijem smo se zapeljali do hotela Academia Istanbul v okrožje Bešiktaš. Do obale ni bilo daleč in smo se odpravili peš na večerjo.
Hrana je bila okusna, poskusili smo nekaj lokalnih jedi, med drugim tudi kumpir, polnjen krompir. Hrana ni bila draga, pivo pa kar.
Dan 1
Drugi dan našega potepanja po Istanbulu se je začel z okusnim zajtrkom. Potem pa smo se odpravili v zgodovinski predel mesta Sultanahmet. Do tja smo se podali z busom in tramvajem.
Prvi postanek je bila Hagia Sofija. To ikonično zgradbo je dal zgraditi cesar Justinijan I. v 6. stoletju. Postavili so jo v petih letih in je služila kot cerkev. Po padcu Carigrada v 15. stoletju je bila preurejena v mošejo. Ataturk jo je leta 1935 spremenil v muzej, zdaj pa je po odloku turškega predsednika Erdogana menda spet mošeja. Vključena je na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, nekateri ji pravijo osmo čudo sveta.
Zaradi neznanske gneče smo si jo ogledali samo zunaj in res je impresivna.
Sledil je obisk Modre mošeje (Sultan Ahmet Camii). Zgrajena je bila na začetku 17. stoletja. Ročno poslikane modre ploščice krasijo notranje stene mošeje, ponoči pa se mošeja kopa v modri barvi, saj luči uokvirjajo pet glavnih kupol, šest minaretov in osem sekundarnih kupol. Tudi ta mošeja je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Ogledali smo si njeno čudovito notranjost. Seveda z obveznimi rutami za ženski del.
Naslednja postaja je bila podzemna Cistena bazilika, največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod Istanbulom. Zgrajena je bila v 6. stoletju, z namenom zbiranja, filtriranja in oskrbe z vodo. Ta skrivnostna in nekoliko mistična lokacija s kamnitimi stebri in refleksijami vode je bila večkrat uporabljena tudi v filmih, med drugimi tudi v enem filmu Jamesa Bonda.
Po ogledih smo se okrepčali s kosilom, nato pa smo šli na sprehod ob obali.
Po kratkem počitku smo se podali na iskanje slastnih lokalnih dobrot. Ustavili smo se na burek, nato pa poskusili še nekaj tradicionalnih turških slaščic, predvsem baklave so bile res dobre.
Dan 2
Po zajtrku smo se odpravili na pot proti tramvajski postaji v Kabatašu, saj smo imeli v načrtu obisk Grand bazarja in Topkapi palače.
Kot se pač zgodi na potovanjih, smo zgrešili nekaj postaj in se s tramvajem peljali predaleč, končali smo sicer na postaji Topkapi, a ne na pravi. Smo potem kar hitro našli pot nazaj proti pravemu Topkapi Sarayju.
Najprej smo obiskali Grand bazar. To je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami. Prepustili smo se lokalnemu vrvežu. Sprehod med stojnicami in barantanje, pa nič kaj prijazni pogledi, če nisi potem nič kupil. Bila je res gneča, bazar pa ogromen, da kar izgubiš orientacijo. Po opravljenem šopingu smo se spet zbrali na dogovorjenem mestu.
Naslednja postaja je bila palača Topkapi (Topkapi Saray), zgrajena v 15. stoletju. Služila je kot glavna rezidenca in upravni sedež osmanskih sultanov. Kompleks palače ima na stotine sob in prostorov, vendar so javnosti dostopni le najpomembnejši, vključno z osmanskim cesarskim haremom in zakladnico.
Za vstopnice smo se kar načakali. Notranjost palače pa nas je navdušila. Ne samo z bogato okrašenimi sobanami, pač pa tudi z vrtovi in parkom.
Potem smo se s podzemno vzpenjačo odpeljali do Taksima, ki velja za center sodobnega Istanbula s številnimi restavracijami, hoteli in trgovinami. Blizu trga smo našli restavracijo z okusno hrano.
Zadnja vožnja s tramvajem nas je popeljala nazaj v Kabataš, seveda je ob vrnitvi sledila še obvezna turška kavica in čaj v sosednji kavarni.
Dan 3
Jutro se je začelo zanimivo, saj so bile naše punce, ki smo jih po navadi čakali, prve na zajtrku in pripravljene na štart.
Z busom smo se odpeljali v Kavataš, kjer smo kupili vstopnice za izlet po Bosporju, to je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot, pa tudi del celinske meje med Evropo in Azijo, v Turčiji pa ločuje Anatolijo od Trakije. Vkrcali smo se na ladjico , in zapluli po Bosporski ožini, ki povezuje Črno in Marmarsko morje. Med vožnjo smo opazovali vile ob obali in prispeli v Anadolu Kavagi, kjer smo se izkrcali na azijski strani. Povzpeli smo se še na razgledno točko pri gradu Yoros. Ko smo se vrnili do obale, smo šli nekaj pojest, pri vsej množici turistov smo komaj našli prosto mizo. Porcije minimalistične, cene pa navite.
Sledila je še vožnja nazaj, ki se je kar malo vlekla.
S tramvajem smo se zapeljali do okrožja Eminonuja. Ogledali smo si Egipčansko tržnico, kjer prodajajo začimbe, čaje, sladkarije in vse ostalo. Zelo barvito, prava paša za oči. Sprehodili smo se po dvižnem mostu Galata in raziskali območje pod mostom, kjer je bilo prav živahno.
Ogledali smo si še Galata stolp, ki je eden najbolj znanih simbolov Istanbula. Bil je zgrajen kot stražni stolp na najvišji točki nekdanjega obzidja Galate.
Dan smo zaključili z vožnjo s tramvajem in busom nazaj do našega dela mesta, kjer smo si privoščili naš priljubljeni burek, zraven pa je pasalo pivo in če smo že v Turčiji tudi šiša.
Še malo sprehoda, potem pa nas dež nažene v hotel.
Dan 4
Iz hotela smo odšli okoli 10h.
Z busom smo se zapeljali do Kavataša, kjer smo se vkrcali na tramvaj, ki nas je popeljal do Eminonuja, ene najbolj živahnih in barvitih četrti na evropski strani mesta. Vkrcali smo se na trajekt, ki nas je popeljal čez Bospor na azijsko stran, do pristanišča Kadikoy. Ko smo prispeli v Azijo, smo se podali na raziskovanje te nekoliko manj turistične, a zelo živahne četrti. Ozke ulice, polne trgovinic in lokalov, kjer lahko najdeš prav vse, od unikatnih modnih kosov do sveže hrane in dišečih začimb. Opravili smo nekaj nakupov, potem pa se vrnili na evropsko stran mesta.
Podali smo se na legendarno ulico Istiklal. 1,4 km dolga, pešcem prijazna ulica je pravo središče dogajanja v Istanbulu. Ljudje se sprehajajo, nakupujejo ali preprosto uživajo v atmosferi. Trgovine vseh vrst so nanizane ena za drugo, od mednarodnih blagovnih znamk do lokalnih oblikovalcev. Med potepanjem smo si vzeli čas za še nekaj nakupov.
Za kosilo smo se ustavili v okrožju Ortakoy. Zavili smo v manjši lokal,nihče od zaposlenih ni govoril angleško. Pa smo naročili nekoliko na slepo. Dobili smo školjke, napolnjene z ješprenom in kebab. Piva niso imeli, pa smo tudi s pijačo šli na priporočilo natakarja. Postregel je z ayranom, tradicionalno turško pijačo iz jogurta. Dobili smo tudi shalgam, nad katerim pa milo rečeno nismo bili navdušeni. To je pijača iz fermentirane črne redkve, slana in kisla, skratka ne priporočam. Je pa menda zelo zdrava.
Zadnje ure dneva smo izkoristili za prijeten sprehod ob obali, opravili smo še nekaj zadnjih nakupov in se vrnili v hotel.
Dan 5
Zjutraj smo malce dalje pospali, sledil je zajtrk in pakiranje.
Na poti do letališča Ataturk smo zamenjali tri prevozna sredstva (bus, tram, metro).
Odleteli smo z enourno zamudo in v Beogradu komaj ujeli let do Brnika.