Praga

Za silvestrovo sva bila po navadi kar doma ali pa kje v Sloveniji. To leto sva razmišljala o Pragi, kjer še nisva bila in silvestrovanje tam je menda fajn. Gledala sem tudi agencijsko ponudbo, a čeprav je fino dat glavo na off, to res ni moj stil potovanja. In sva šla sama.

Dan 1

Zgodaj zjutraj sva se odpeljala iz Ljubljane. Bila sva že mimo Celja, ko sem ugotovila, da je prometno dovoljenje ostalo doma. Grega je čisto mirno sprejel to mojo pozabljivost in tako sva obrnila in dobro uro kasneje spet štartala od doma. Pri avstrijsko češki meji sva imela težave kupit češko vinjeto, tako da sva nekaj časa vozila kar brez.

Najprej sva se ustavila v Budějovický Budvar, znanem tudi kot Budweiser Budvar. To je ena najstarejših in najbolj priznanih pivovarn na Češkem. Nahaja se v mestu České Budějovice in ima bogato zgodovino, ki sega v leto 1895. Pivovarna je znana po svojem lagerju, ki je narejen po klasičnem češkem receptu z uporabo lokalnih surovin, kot so češki hmelj iz Žateca, moravski slad in voda iz arteškega vodnjaka. Peljali so naju skozi celo proizvodnjo, degustirali smo tudi njihovo nefiltrirano pivo, ki je bilo res dobro.

Budějovický Budvar je znan tudi po dolgoletnem pravnem sporu z ameriško pivovarno Anheuser-Busch, ki proizvaja pivo Budweiser. Oba zahtevata pravico do uporabe imena Budweiser, ki izvira iz nemškega imena mesta České Budějovice. Zaradi tega pravnega konflikta pivovarna v mnogih državah uporablja ime Budvar namesto Budweiser.

Potem sva se zapeljala v Český Krumlov, kjer sva imela rezervirano sobo za eno noč v Slunecni Dum. Dobila sva zeleno sobo in res je bilo vse zeleno, od sten, zaves, posteljnine, okraskov, do wc deske.

Malo sva se sprehodila po malem mestecu, pregledala božične stojnice, skočila še na večerjo in ker je bilo že pozno in kar mrzlo, sva vrnila v najino zeleno okolje.

Dan 2

Zjutraj sva pozajtrkovala v majhni jedilnici in se poslovila od prijazne lastnice, ki nama ni hotela računat vina, ki sva ga prejšnji večer vzela iz hladilnika. Avto sva pustila pri penzionu in si šla ogledat mestece še pri dnevni svetlobi. Český Krumlov je čudovito zgodovinsko mesto na jugu Češke, ki leži ob reki Vltavi. Znano je po svoji odlično ohranjeni srednjeveški arhitekturi in je od leta 1992 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Povzpela sva se na Grad Krumlov, drugi največji grad na Češkem. Malo sva se še potikala po labirintu ozkih ulic, obdanimi z barvitimi stavbami, potem pa sva se vrnila do avta in se odpeljala naprej.

Ustavila sva se v Kutni Hori, zgodovinskem mestu, ki je znano po svojem bogatem rudarskem izročilu in arhitekturnih znamenitostih. Mesto je v 14. stoletju postalo kraljevo mesto zaradi bogastva, ki so ga izkopali iz rudnikov srebra.

V Sedlecu, ki je predel Kutne Hore, sva si ogledala Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotsko katedralo iz 13. stoletja, potem pa sva si šla pogledat še Kostnico, ki je v bližini omenjene katedrale. To je unikatna kapela, okrašena z več kot 40.000 človeškimi kostmi. V 14. stoletju sta epidemija kuge in husitska vojna povzročili, da je bilo na pokopališču pokopano na tisoče ljudi. V 16. stoletju so vse te kosti odkopali in jih shranili v kapelo, kjer so jih leta 1870 razporedili v umetniška dela. Med najbolj znanimi sta lestenec, ki vsebuje vse človeške kosti, in grb družine Schwarzenberg, ki je financirala projekt. Prizor v notranjosti je fascinanten, a kar malo srhljiv.

Ogledala sva si še Katedralo sv. Barbare, gotsko mojstrovino, posvečeno zavetnici rudarjev, se sprehodila po starem mestu, potem pa se odpeljala v Prago. Bilo je že temno, ko sva prispela do Ville Olivie, kjer sva imela rezervirano sobo za naslednje tri noči. Do centra Prage sva se zapeljala kar z vlakom, ki je imel postajo v bližini. Moram povedat, da sva imela kar težave s kupovanjem kart za buse in ostali javni prevoz. Karte je bilo namreč možno kupit samo na avtomatih, če si imel srečo, da si naletel na takega, ki ni bil pokvarjen. In samo z drobižem. Tako sva se nekajkrat peljala brez vozovnice, ker nisva imela ideje, kje bi jo lahko kupila.

Sprehodila sva se po lepo osvetljenem in praznično okrašenem centru mesta mimo Narodnega muzeja, ki leži tik ob železniški postaji vse do Staroměstské náměstí, starega mestnega trga, ki ga obdajajo razkošne stavbe in znamenitosti kot so Astonomska ura, spomenik Janu Husu, cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Marije pred Týnom. Na trgu je bil tudi božični sejem in velika gneča. Nekaj časa sva se drenjala okoli stojnic, potem pa si šla ogledat še Lennonov zid. Po smrti Johna Lennona leta 1980 se ga na zidu začeli spominjati z grafiti, pesmimi in sporočili. Ljudje na njem izražali tudi svoje želje po svobodi, pravicah in miru. Oblasti so ga večkrat prebarvale, a so sporočila in risbe vedno znova nastajale, kar je zid spremenilo v simbol upora in svobodomiselnosti, pa tudi v turistično znamenitost. Pregledala sva grafite in se z avtobusom vrnila v hotel.

Dan 3, silvestrovanje

Po zajtrku sva se z busom odpravila najprej na Petřín razgledni stolp, ki je zelo podoben Eifflovemu stolpu, a manjši. Nudi pa lep panoramski razgled na Vltavo, mostove in celotno staro mestno jedro. Po vseh razgledih sva odpešačila do Praškega gradu s katedralo sv.Víta. Malo sva poslušala ulične glasbenike, si ogledala stražarje pred gradom in si privoščila Trdelnik, značilno češko sladico. Testo se oblikuje v trakove in se ovijejo okoli valja. Premažejo ga z maslom, posujejo s sladkorjem in cimetom in ga spečejo nad žerjavico. V redu, a nič prav posebnega.

Potem sva se spustila po Zámecké schody, grajskih stopnicah, ki so nastale na mestu strme ceste na grad iz 13. stoletja. Stopnice so večkrat posodobili, med zadnjimi tudi Jože Plečnik.

Počasi sva prišla do Vltave in Karlovega mostu. Ta kamniti most, povezuje Malo Strano od koder sva prišla in Staro mesto. Dokončan je bil v začetku 15. stoletja. Dolg je 516m in širok 10m in na vsakem koncu mostu stoji stolp. Most krasi 30 baročnih kipov, ki so jih tja umestili v 17. in 18. stoletju. Sprehodila sva se skozi množico turistov in uličnih nastopačev na drugo stran.

Kmalu sva se spet znašla na Starem trgu in božični tržnici. Nekaj sva šla še pojest in že se je znočilo. Na trgu se je dogajalo veliko stvari, igrali so tudi nama neznane glasbene skupine, a je bila glasba kar všečna, tako da sva se kar luštno imela. Tako sva dočakala polnoč, odprla šampanjec, ki sva ga imela s sabo in gledala ognjemet. Srečno 2020!

Pokanje pirotehnike se kar ni nehalo. Po vseh ulicah so šibale v zrak rakete, kakšna tudi tja, kamor ni bila planirana. Tako je bobnelo še kakšno uro po polnoči, da sva šla na avtobusno postajo po daljši poti, da sva se izognila najbolj “pokajočim” ulicam.

Tako sva zaključila s starim letom in vstopila v novega. Pojma nisva imela, kakšno korona leto nas čaka.

Dan 4

Šla sva na malo poznejši zajtrk in se okoli poldneva odpravila še malo raziskat mesto.

Najprej sva obiskala Vyšehrad, starodavno trdnjavo, ki stoji na hribu nad reko Vltavo. V 11. stoletju je bil rezidenca čeških knezov, preden so se preselili na Praški grad. V središču stoji bazilika svetega Petra in Pavla, ob cerkvi pa je pokopališče, ki je zadnje počivališče mnogih slavnih čeških osebnosti, med drugim skladatelja Bedřicha Smetane in pisatelja Karla Čapka. Ogledala sva si tudi tudi rotundo svetega Martina, eno najstarejših ohranjenih cerkva v Pragi iz 11. stoletja.

Najbolj pa nama je bil všeč mir, saj tukaj ni bilo toliko ljudi. In seveda čudovit razgled.

v mestu sva si kasneje ogledala še sodoben kip Franza Kafke. Gre za 11m visok kovinski kip, sestavljen iz 42 plasti, ki se lahko premikajo in spreminjajo obraz pisatelja.

Zanimiva se mi je zdela tudi ena najbolj nenavadnih umetniških instalacij v Pragi, viseči kip Sigmunda Freuda. Kip, ki visi z ene roke z železne palice nad ulico zlahka zgrešiš, če ne pogledaš navzgor. Predstavljal naj bi Freudov boj z dvomi in strah pred smrtjo. Postavili so ga leta 1997 in na začetku so menda mimoidoči večkrat klicali reševalce, ker so mislili, da gre za resnično osebo.

Malo sva še pohajala po mestu in kupila vstopnici za večerni godalni koncert. Zelo sem se veselila, no Grega pa malo manj. Do koncerta sva imela še kar nekaj časa, pa sva se odpravila še v živalski vrt. Ta je res velik, vmes vozi prava sedežnica, da si malo prihraniš hojo.

Potem pa sva se vrnila v center, v Maiselovo sinagogo, kjer se je pričel koncert. Igrali so Dvoraka, Čajkovskega, seveda tudi najbolj znane skladbe, kot so Mozartova Mala nočna glasba, Beethovnovi Brandenburški koncerti in Vivaldijevi Štirje letni časi. Res čudovit zaključek večera in vrnila sva se v hotel.

Dan 5

Dan za odhod proti domu. Na poti sva se imela namen še ustaviti na nekaj zanimivih mestih. A žal se je vreme sfižilo in po poti je kar dobro deževalo, tako da sva potegnila do Dunaja.

Tu sva naredila krajši postanek pri gradu Schönbrunn. Ogledala sva si park in Neptunov vodnjak ob vznožju hriba Gloriette. V samo notranjost nisva šla, nekaj sva pojedla na stojnicah pred palačo in se odpeljala proti domu.