Sicilija

Lanski prvi kamp road trip nam je ostal v lepem spominu, pa smo se odločili, da to leto raziščemo Sicilijo. Šli smo v isti zasedbi, pridružila pa se nam je še ena prijateljica. Tudi šotor smo si omislile nekoliko večji, da ni bilo treba za vsako coto skakat v avto.

Odrinili smo iz Ljubjlane proti Rimu. Po urah vožnje mimo neskončnih polj cvetočih sončnic smo prispeli v Rim.

Sparkirali smo v kamp Seven Hills Camping Village‎, primerno izhodišče za hitri ogled Rima. 

V dveh dneh smo si ogledali  glavne rimske zanimivosti. Piazzo Navona, Panteon, Piazzo di Spagna in znamenite  Španske stopnice, Kolosej, Fontano di Trevi… Več o teh znamenitostih sem napisala v tem potopisu. V Rimu sem bila namreč že večkrat, a se ga ne naveličam. Seveda smo šli tudi v Vatikan. Slučajno smo zadeli dober termin in videli tudi papeža Benedikta  XVI, ki je prišel pomahat skozi okno in pozdravil svoje vernike. Papež Benedikt XVI je nemškega rodu, izvoljen je bil na konklavah 2005 in je opravljal to funkcijo do leta 2010. To je prvi papež po letu 1294, ki je sam prostovoljno odstopil.

Iz Rima smo nadaljevali do Civitavecchie, največjega pristanišča v Tirenskem morju. Mimogrede smo šli še na plažo na kopanje, proti večeru pa smo se vkrcali na trajekt za Sicilijo. Pluli smo čez noč kot palubni potniki in zgodaj zjutraj smo že ugledali Palermo. Po izkrcanju smo se nekako prebili skozi prometni kaos, ki je v Palermu vedno in se zapeljali v mestece Cefalù, kjer smo malo pretegnili noge.

Cefalù privlači turiste s svojimi ozkimi srednjeveškimi ulicami, prijetnimi trgi, peščenimi plažami in kristalno čistim morjem. Mešanica narave in kulturne dediščine naredi Cefalù eno izmed najbolj očarljivih destinacij na Siciliji.

Potem pa smo jo mahnili na zahod. Ustavili smo se v kampu Soleado na rtu San Vito lo Capo, znanem obmorskem letovišču s 3 km dolgo peščeno plažo.

Dva dni smo ostali v tem kampu. Bil je kar poln, komaj smo našli prostor za vse šotore. 

Tukaj sem doživela kar precejšen šok, ko je na plaži mlajša hči  izginila in je nismo našli kakšne četrt ure. Na srečo ni bilo hujšega. Ko smo šli iz vode je odtavala v napačno smer med vsemi tistimi ležalniki in senčniki. 

Plaža na San Vito lo Capo je krasna, morje kristalno, a je bila res gneča in odločili smo se, da se prestavimo na drugo lokacijo na jug otoka.

Na poti smo se ustavili v Agrigentu, starodavnem mestu iz 5. stoletja pred našim štetjem. To je veliko območje, znano kot dolina templjev. Najbolj ohranjen je tempelj Concordia. Bilo je kar vroče, tako da smo del doline izpustili in se odpeljali naprej. Namestili smo se v kampu Scarabeo.

Kamp je bil kar urejen, lahko si dobil tudi privatni wc. Plaža velika, morje prekrasno in veliko manj ljudi. Odlično. Dokler niso prišle muhe. In teh je bilo res ogromno.  V kampu so rekli, da jih je prinesel nek veter iz Afrike. Zelo so bile nadležne. En večer so nas obvestili, da naj ponoči ne hodimo iz šotorov in naj jih dobro zapremo. In so zaprašili cel kamp proti muham. Bog ve koliko strupa smo tudi mi podihali. 

V kampu smo ostali par dni, poleg kopanja smo si šli pogledat še Caltagirone in Niscemi.

Caltagirone je središče lončarstva in povsod je videti zanimivo keramiko in skulpture. Niscemi pa je majhna vasica z očarljivim mestnim jedrom iz 9. stoletja.

In čas je bil da odidemo dalje.

Na poti smo se najprej ustavili v mestecu Noto. Začetki mesta segajo v 3. stoletje pr.n.št., znano pa je predvsem po stavbah iz 18. stoletja, ki so zgrajene v tipičnem sicilijanskem baročnem slogu.

Nadaljevali smo v Siracuse.  Mesto je znano po bogati grški in rimski zgodovini, kulturi in arhitekturi. To je tudi rojstni kraj in dom uglednega matematika Arhimeda. Staro je 2700 let in je bilo nekoč eno glavnih mest v Sredozemlju.

Za spanje smo izbrali kamp La Zagara pri kraju Mascali. V kampu smo bili skoraj sami. Sanitarije so bile precej zastarele, a je ves prostor, senca in mir to odtehtalo.

Kamp ni bil direktno ob morju, morali smo čez cesto na plažo Mascali. Nekaj je bilo kopanja, zvečer pa smo obiskali Taormino, slikovito mesto na vzhodni obali Sicilije, znano po svoji osupljivi legi na terasi visoko nad Jonskim morjem. Ponuja čudovit pogled na Etno in na modro morje spodaj. Mesto je slavno po svojem starodavnem grško-rimskem gledališču, ki je še danes prizorišče številnih kulturnih dogodkov in koncertov. Tu je veliko starih cerkva, živahnih barov, odličnih restavracij in majhnih trgovinic.

Naslednji dan pa Etna.

To je največji in najbolj aktiven vulkan v Evropi. S svojo višino, ki se spreminja zaradi pogostih izbruhov, običajno presega 3.300 metrov. Etna je eden najdejavnejših vulkanov na svetu in privlači številne znanstvenike ter turiste, ki raziskujejo njene kraterje in polja lave.

Vulkan ima pomembno vlogo v sicilijanski kulturi in mitologiji, pa tudi v kmetijstvu, saj rodovitna vulkanska tla omogočajo gojenje trte, sadja in drugih rastlin. Etna je tudi del Unescove svetovne dediščine, kar poudarja njen naravni in kulturni pomen.

Do vznožja smo se peljali z avti, potem z gondolo, nato pa še z nekakšnimi mini busi, kolikor visoko se je dalo. Nekoliko smo še hodili po zelo neobičajni pokrajini in odkrivali razpoke, iz katerih se je kadilo. Potem pa smo se počasi vrnili nazaj.

Na vroč dan smo se nekoliko ohladili v Gole dell’Alcantara, soteski , ki jo je izklesala reka Alcantara skozi tisočletja. Soteska se nahaja blizu Etne in je znana po svojih visokih bazaltnih stenah, ki so nastale zaradi starodavnih vulkanskih izbruhov in so oblikovane v osupljive stebraste formacije. Nekatere stene segajo do višine 50 metrov, voda pa se v soteski vije skozi ozke prehode, ustvarjajoč slikovite slapove in tolmune. Je idealna destinacija za pohodništvo in  kopanje v hladni vodi.

Poskusili smo najboljšo granito, se osvežili v reki Alcantara in si ogledali sotesko.  

Kasneje smo na veliko veselje otrok obiskali še Etnaland, vodni park. Tam so se nakopali in  navozili po toboganih in podobnih vodnih zadevah.

Poslovili smo se od Sicilije in se s trajektom  zapeljali iz Messine na celino. Nazaj proti domu smo se vračali po italijanskem škornju. Ustavili smo se v kampu Azzurro nekje  v bližini Sorrenta.

Naslednji dan smo si ogledali Pompeje.

Pompeji so starodavno rimsko mesto, ki se nahaja blizu Neaplja in je znano po tragični usodi ob izbruhu vulkana Vezuv leta 79. Mesto je bilo popolnoma pokopano pod plastmi pepela in plovca, kar je ohranilo stavbe, ulice, freske in celo telesa prebivalcev v izjemno dobrem stanju.

Pompeji so danes eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu in ponujajo edinstven vpogled v življenje v rimskem imperiju. Sprehodili smo se po ulicah antičnega mesta, si ogledali dobro ohranjene hiše, templje, terme, gledališča in trgovine izpred skoraj 2000 let.

Zvečer pa smo si ogledali še Amalfi. To je čudovito obalno mesto, ki leži ob znameniti Amalfijski obali, eni najlepših in najbolj slikovitih obalnih pokrajin na svetu. Mesto je bilo v srednjem veku pomembna pomorska republika in trgovsko središče. Amalfi je najbolj znan po svoji impresivni katedrali Duomo di Sant’Andrea, ki združuje različne arhitekturne sloge in hrani relikvije svetega Andreja. Mesto je zanimivo tudi zaradi ozkih, vijugastih ulica, belih hiš, ki se vzpenjajo po pobočjih, ter čudovitega razgleda na modro Tirensko morje.

Iz Sorrenta je sledila res dolga vožnja na sever.   Ustavili smo se v  Riminiju v kampu Riccardo.

Ker smo bili blizu, smo skočili še v San Marino, v  bistvu v glavno mesto, ki nosi isto ime in se nahaja na gori Titano. Znano je po svojih srednjeveških stolpih, ozkih ulicah ter utrdbah, ki ponujajo čudovit razgled na okoliško pokrajino. 

Naslednje jutro so se prijatelji odpeljali domov, me smo pa ostale, da smo se še pozabavale v Mirabilandiji.

Naslednji dan pa domov.